Kazalo

Študij

Vrste študija

Redni študij

Redni študij je organiziran tako, da povprečen študent dnevno študiju nameni približno osem ur, bodisi na fakulteti bodisi pri samostojnem delu. Vpis je mogoč za vse, ki izpolnjujejo pogoje, ne glede na starost ali zaposlitveni status.

Redni študenti, ki so zaposleni ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve, niso upravičeni do nekaterih pravic iz študentskega statusa (zdravstveno zavarovanje, subvencionirana prehrana, prevoz, štipendije).

Na javnih visokošolskih zavodih je redni študij na prvi in drugi stopnji brezplačen za vse, ki še niso koristili pravice do brezplačnega študija. Pri zasebnih zavodih pa je treba preveriti, ali je program koncesioniran, drugače je plačljiv.

Izredni študij

Izredni študij je namenjen predvsem tistim, ki študirajo ob delu, saj obveznosti potekajo v popoldanskih urah in ob koncih tedna. Po zahtevnosti je enakovreden rednemu, razlikuje pa se v organizaciji študijskih obveznosti. Za izredni študij se plačuje šolnina, katere višina je odvisna od zavoda in programa. Izredni študenti, ki niso zaposleni ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve, imajo enake pravice kot redni (zdravstveno zavarovanje, prehrana, prevoz, štipendije). V študijskem letu 2029/2030 bo izredni študij nadomestil časovno prilagojen študij, ki bo na javnih in koncesioniranih programih brezplačen za vse, ki še niso koristili pravice do brezplačnega študija.

Status študenta

Študent je oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod na podlagi razpisa za vpis in se izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu.

Pomembno: Status študenta se izkazuje z veljavno študentsko izkaznico in osebnim dokumentom!

Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi pogoji, določenimi z zakonom, statutom in študijskim programom. Pri tem:

  • se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,
  • lahko spremenijo študijski program ali njegovo smer,
  • lahko na vsaki posamezni stopnji enkrat v času študija ponavljajo letnik,
  • se lahko izobražujejo na vzporednem študiju,
  • lahko napredujejo in dokončajo redni študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.

Prenehanje statusa študenta

Status študenta preneha:

  1. študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
  2. študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
  3. študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,
  4. če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  5. če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  6. če študent ne zaključi študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku,
  7. če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik,
  8. če se izpiše iz študijskega programa ali smeri,
  9. če je bil izključen.

Ne glede na 4. točko, študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer, razen, če se je vpisal v višji letnik kot je že bil vpisan. V primerih iz 4., 5. in 7. točke lahko visokošolski zavod študentu ob nastopu upravičenih razlogov podaljša status študenta, vendar za največ eno leto. Študentke matere, ki rodijo v času študija, in študenti, ki postanejo očetje v času študija, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega rojenega otroka.

Trajanje statusa študenta

Ne glede na četrto alinejo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer. V času študija lahko torej študent enkrat ponavlja letnik ali se enkrat prepiše (ne nujno v 1. letniku, lahko tudi kasneje) ali koristi t. i. absolventski staž. V primerih iz četrte, pete in sedme alineje se študentu iz upravičenih razlogov (bolezen, izredne socialne okoliščine) status študenta lahko tudi izredno podaljša, vendar največ za eno leto.

Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.

Druge pravice

Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (na primer prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če:

  • niso v delovnem razmerju ali
  • ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,
  • niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma
  • niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.

Študenti imajo pravico preko svojih predstavnikov sodelovati pri delu in upravljanju visokošolskih zavodov, način pa je podrobneje določen s statutom zavoda. Vsak študent pa ima pravico voliti dekana oz. rektorja na svojem visokošolskem zavodu.

Študenti s posebnim statusom

Študenti s posebnimi potrebami so slepi in slabovidni študenti oziroma študenti z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni študenti, gluhoslepi študenti, študenti z govorno-jezikovnimi motnjami, študenti s primanjkljajem na posameznih področjih učenja, gibalno ovirani študenti, dolgotrajno bolni študenti, študenti z motnjami avtističnega spektra in študenti s psihosocialnimi težavami.

Študenti s posebnim statusom so študenti, ki so kategorizirani športniki, trenerji, priznani umetniki in kulturniki, drugi študenti, ki se udeležujejo (področnih) mednarodnih tekmovanj, in študenti starši do začetka obveznega šolanja otroka.

Študenti s posebnimi potrebami in študenti s posebnim statusom so upravičeni do prilagoditve izvajanja študijskih programov na podlagi individualiziranega načrta prilagoditev, ki ga po razgovoru s študentom pripravi visokošolski zavod, pri čemer lahko napredujejo in dokončajo študij v daljšem času, kot je predvideno s študijskim programom, in pri tem obdržijo druge pravice in ugodnosti študentov. Študenti uveljavljajo status iz tega člena z vložitvijo vloge na visokošolskem zavodu, na katerega so vpisani, ob vpisu ali kadar koli med študijskim letom.

  1. Univerza v Ljubljani
  2. Univerza v Mariboru
  3. Univerza na Primorskem

Za druge zavode se obrnite neposredno na zavod.

Izmenjave

Študentske izmenjave ponujajo dragoceno priložnost za pridobivanje znanja in izkušenj v mednarodnem okolju. Študentom so na voljo različne oblike študijske mobilnosti, ki jih lahko prilagodijo svojim časovnim, jezikovnim in finančnim zmožnostim. Najpogostejša oblika je vključitev v program Erasmus+, ki omogoča opravljanje dela študijskih obveznosti ali prakse na partnerskih univerzah v tujini. Poleg tega številne univerze sklepajo bilateralne sporazume, ki študentom odpirajo vrata do gostovanj na fakultetah po vsem svetu.

Izmenjava študentom ne prinese le dodatnega strokovnega znanja, temveč tudi vpogled v drugačne načine poučevanja, krepitev jezikovnih kompetenc ter neprecenljive izkušnje medkulturnega sodelovanja. Mobilnost tako prispeva k osebni rasti, večji zaposljivosti ter oblikovanju širše mreže poznanstev doma in v tujini.

Ker se pogoji in možnosti razlikujejo med programi, je priporočljivo, da se študenti pravočasno informirajo pri svojih fakultetnih koordinatorjih, kjer prejmejo tudi podporo pri izbiri primerne destinacije, iskanju nastanitve ter urejanju finančne pomoči v obliki štipendij in dotacij.

Več informacij s področja mobilnosti študentov najdete na:

Sistem subvencionirane študentske prehrane

Sistem subvencionirane študentske prehrane (SŠP) je eden izmed najbolj prepoznavnih in uveljavljenih socialnih mehanizmov, ki jih imajo slovenski študenti na voljo. Nastal je na pobudo študentov z namenom zagotavljanja toplega, hranljivega in cenovno dostopnega obroka, ki je temelj za zdravo življenje in uspešno študijsko delo.

SŠP ne pomeni le finančne pomoči pri prehrani, temveč pomembno prispeva tudi k ohranjanju dobrega zdravstvenega stanja, socialne varnosti in enakih možnosti vseh študentov, ne glede na njihov osebni ali družinski socialni položaj. Na ta način sistem zmanjšuje socialne razlike ter omogoča, da so osnovne življenjske potrebe pokrite, kar je ključno za osredotočenost na študij.

Posebnost slovenskega modela je njegova široka dostopnost – študenti lahko izbirajo med raznoliko ponudbo restavracij in menz po vsej državi, kar spodbuja raznoliko in uravnoteženo prehrano. Poleg tega je SŠP eden izmed redkih primerov v Evropi, kjer je pravica do subvencionirane prehrane zakonsko urejena in priznana kot neodtujljiva pravica študentov.

S tem sistemom država skupaj s študentskimi organizacijami uresničuje pomembno načelo: študij mora biti dostopen vsem, ne le finančno, temveč tudi z vidika osnovnih pogojev za kakovostno življenje in uspešno izobraževanje.

Vse o študentski prehrani ter o prijavi v sistem najdete na spletni strani: študentska-prehrana.si

Zakonska ureditev

Področje subvencionirane študentske prehrane (SŠP) urejajo Zakon o subvencioniranju študentske prehrane, Pravilnik o subvencioniranju študentske prehrane ter ostali akti in razpisi. Več informacij najdete na: https://www.studentska-prehrana.si/sl/home/About

Kdo je upravičen do SŠP?

Upravičenci do subvencionirane študentske prehrane so vse osebe s statusom študenta, ki se izobražujejo na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji ter niso v delovnem razmerju, ne opravljajo gospodarske, poklicne ali kmetijske dejavnosti oziroma poslovodne funkcije kot edini ali glavni poklic po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in niso prejemniki pokojnine, razen prejemniki družinske pokojnine. Upravičenci do subvencionirane študentske prehrane so tudi vsi študenti tujih univerz, ki v Republiki Sloveniji opravljajo študijske obveznosti v okviru mednarodnih izmenjalnih programov. Več informacij najdete na: https://www.studentska-prehrana.si/sl/home/PogostaVprasanja

Koliko subvencij mi pripada?

Študentu pripada ena subvencija na delovni dan, izkoristi pa lahko do 2 subvenciji na dan, v razmaku 4 ur. Neporabljene subvencije se shranjujejo do skupno 60 subvencij, ki so na voljo študentu. Študentski boni delujejo preko elektronskega sistema, ki ga je ob začetku leta potrebno aktivirati.

Kako se vpišem v sistem SŠP?

Najprej preko spletne strani opravite spletno prijavo, vpišete vse potrebne podatke, preberete splošne pogoje ter vse skupaj potrdite. Predlagamo vpis e-maila, ki je osnova za osebni profil in možnost koriščenja subvencij z mobilno aplikacijo. Če niste vpisali e-maila, si zapišite številko prijavnice in se z njo v roku 90 dni osebno zglasite na najbližji Točki SŠP. S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo in telefon. Več informacij najdete na: https://www.studentska-prehrana.si/sl/home/PogostaVprasanja

Aplikacija SŠP

Na voljo je uradna aplikacija Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) za Android in iOS, ki vam ponuja vse, kar morate vedeti o študentski prehrani.

Kdo izbere ponudnike SŠP?

Ponudniki se morajo prijaviti na javni razpis, ki ga za obdobje 2 let objavi Ministrstvo za delo. Na razpisu so izbrani ponudniki, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in dosežejo dovoljšno število točk.

Kontakt

V primeru dodatnih vprašanj se obrnite na pisarno Študentske organizacije Univerze v Ljubljani:

Subvencionirano bivanje

Študent subvencijo lahko pridobi za bivanje v javnem študentskem domu, zasebnem študentskem domu, dijaškem domu ali pri zasebniku s subvencijo. Prošnjo odda preko e-obrazca na portalu eVŠ. Rok za oddajo prošnje za študijsko leto 2025/2026 za umestitev na prvo prednostno listo je 18. avgust 2025. Prošnjo je sicer mogoče oddati skozi celo leto. Vsak študent lahko odda samo eno prošnjo.

Pogoji za pridobitev subvencije:

  • so državljani RS ali države članice EU,
  • imajo status študenta (redni ali izredni študij, razen študija na daljavo),
  • niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne dejavnosti,
  • povprečni bruto dohodek na člana družine ne presega določene meje,
  • imajo stalno prebivališče oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija,
  • niso izključeni iz študentskega doma.

Pravica do subvencioniranega bivanja in dodatek za bivanje k štipendijam se izključujeta. Študent se sam odloči, katero ugodnost bo koristil.

Subvencija se dodeli za študijsko leto in se lahko prejema za čas trajanja enega študijskega programa na vsaki stopnji.

Več podatkov o razpisu in postopku je na voljo na portalu eVŠ.

Subvencionirano bivanje v študentskih domovih

V Ljubljani je na voljo 7.029 postelj v javnih študentskih domovih, 99 v zasebnih in okoli 600 pri zasebnikih. Mesečna subvencija za bivanje v študijskem letu 2025/2026 znaša 38,92 EUR za bivanje v javnih študentskih domovih.

Subvencionirano bivanje pri zasebnikih

Ker v Ljubljani ni dovolj mest v domovih, država nudi subvencijo tudi za bivanje pri zasebnikih. Mesečna subvencija znaša 100,64 EUR. Na razpis se mora prijaviti tudi najemodajalec in izpolnjevati določene pogoje.

Najemna razmerja

1. Ali je potrebno za bivanje v najemniškem stanovanju skleniti pogodbo? Da. Stanovanje se odda v najem z najemno pogodbo v pisni obliki. Oddajanje brez pogodbe se kaznuje z globo.

2. Kaj vse je potrebno zapisati v najemni pogodbi? Pogodba mora vsebovati vsaj: opis stanovanja, identifikacijske podatke, imena strank, odpovedne razloge, vrsto najema, obveznosti, višino najemnine, način plačila stroškov, določbe o uporabi, čas trajanja in način predaje stanovanja. Za osnutek lahko zaprosite Študentsko svetovalnico ŠOU v Ljubljani.

3. Ali mora študent prijaviti začasno prebivališče? Da. Če namerava na naslovu bivati več kot 60 dni, mora v 3 dneh prijaviti začasno prebivališče na upravni enoti. Prijava je brezplačna in traja največ eno leto.

4. Kako ukrepati, kadar najemodajalec opusti svoje dolžnosti? Najemnik lahko predlaga, da izvedbo nujnih del odredi stanovanjska inšpekcija. Če dela niso opravljena, jih lahko opravi najemnik na stroške najemodajalca ali zahteva povrnitev škode. Brez sklenjene pogodbe najemnik ni varovan po zakonu.

5. Kaj storiti, kadar najemodajalec noče vrniti varščine? Če varščina ni vrnjena kljub izpolnjenim pogojem, jo lahko študent izterja po sodni poti. Dokazovanje olajša potrdilo o plačilu ali določba v pogodbi.

6. Ali se najemna pogodba lahko predčasno prekine? Da. Najemnik jo lahko odpove pisno s 60-dnevnim odpovednim rokom (ali krajšim, če je tako določeno). Najemodajalec lahko pogodbo odpove iz krivdnih razlogov (s 60-dnevnim rokom) ali nekrivdnih, če najemniku priskrbi drugo primerno stanovanje.

7. Ali lahko najemodajalec najemnika prisilno izseli? Da, vendar le pod z zakonom določenimi pogoji, običajno po neuspešnem pisnem opominu in s tožbo.

Kontakt

Zdravstvo in duševno zdravje

Vrste zdravstvenega zavarovanja (stanje po 1. januarju 2024)

V Sloveniji poznamo naslednje oblike zdravstvenega zavarovanja:

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bilo ukinjeno z 31. decembrom 2023. Od 1. januarja 2024 se uvaja obvezni zdravstveni prispevek (OZP), ki skupaj z obstoječimi prispevki zagotavlja 100-odstotno kritje košarice zdravstvenih pravic.

Kako je urejeno zdravstveno zavarovanje študentov po novem

Študenti so še vedno obvezno zdravstveno zavarovani kot družinski člani, najdlje do konca študijskega leta, v katerem dopolnijo 26 let. Ker je dopolnilno zavarovanje ukinjeno, je kritje stroškov zagotovljeno preko sistema obveznega zdravstvenega prispevka (OZP).

Kaj se zgodi, ko status študenta preneha ali ko dopolni 26 let

Ko oseba preneha biti zavarovana kot družinski član, se mora vključiti v obvezno zdravstveno zavarovanje po drugi podlagi (npr. delovno razmerje, status samostojnega zavezanca) in postane zavezana za plačevanje obveznega zdravstvenega prispevka (OZP). V letu 2025 znaša OZP 37,17 €/mesec. S tem je pokrita celotna košarica pravic brez doplačil.

Zdravstveni domovi za študente

Vsak študent ima pravico do proste izbire osebnega zdravnika, zobozdravnika in ginekologa. Priporočljivo je, da si izberejo zdravnika v kraju študija. Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani nudi specializirano oskrbo za študente, vključno s splošno medicino, zobozdravstvom, ginekologijo, psihiatrijo in klinično psihologijo. Izvajajo tudi obvezne sistematične preglede za študente.

Kontakt ZDŠ-UL:

Duševno zdravje

Duševno zdravje je ključno za kakovost življenja, vsakodnevno funkcioniranje in uspešen študij. Pomembno je zgodnje prepoznavanje stisk in iskanje pomoči.

Kje lahko študenti dobijo podporo:

  1. Študentska svetovalnica ŠOU v Ljubljani: 01/438-02-53, svetovalnica.com
  2. Svetovalna služba ŠDL: 01/242-10-39 (za stanovalce domov)
  3. Psihosocialna svetovalnica Univerze v Ljubljani: 01/5874-922
  4. Zdravstveni dom za študente: Psihiatrična in klinično-psihološka ambulanta
  5. Posvet – Center za psihološko svetovanje: 031/704-707, posvet.org (brezplačno)
  6. Center za mentalno zdravje – Enota za krizne intervencije

Telefonske linije za pomoč v stiski:

  • Zaupni telefon Samarijan: 116 123 (24/7)
  • Klic v duševni stiski: 01/520-99-00 (nočni čas)
  • TOM telefon (za mlade): 116 111

Začasno in občasno delo dijakov in študentov (študentsko delo)

Vse potrebne informacije o študentskem delu, vključno s pogoji, pravicami, obdavčitvijo in ponudbo del, so na voljo na spletni strani Študentske organizacije Slovenije:

Štipendije

Pregled različnih vrst štipendij (državne, Zoisove, za deficitarne poklice, kadrovske), pogojev za pridobitev in postopkov prijave najdete na spletni strani Študentske organizacije Slovenije:

Mobilnost

Informacije o subvencioniranih prevozih (vlak, avtobus), mestnem potniškem prometu in drugih oblikah mobilnosti so zbrane na spletni strani Študentske organizacije Slovenije:

BicikeLJ – Sistem izposoje mestnih koles

BicikeLJ je ljubljanski javni sistem izposoje koles. Prvih 60 minut vožnje je brezplačnih.

  • Spletna stran: bicikelj.si
  • Telefon: +386 (1) 28 00 860

Električni skiroji

Električni skiroji so idealni za premike na kratke razdalje. Spodaj je nekaj ponudnikov izposoje ali servisa v Ljubljani.

Ponudnik / servis Kontakt / informacije
Smartelektro Tel: +386 70 737 139, E-pošta: [email protected]
eSkiro Servis Tel: +386 51 494 000, E-pošta: [email protected]
Robbo (servis) Tel: +386 1 292 60 14, E-pošta: [email protected]

Klasična kolesa

Lastno kolo je ena najbolj samostojnih in trajnostnih oblik prevoza. Ljubljana ima dobro razvito mrežo kolesarskih stez.

Aktiven življenjski slog

Aktivni življenjski slog pomeni zavestno vključevanje gibanja, zdrave prehrane, skrbi za duševno zdravje in dovolj počitka v vsakdan.

Zakaj je pomemben?

  • Zdravje: Zmanjšuje tveganje za kronične bolezni.
  • Dobro počutje: Zmanjšuje stres in izboljšuje razpoloženje.
  • Učinkovitost pri študiju: Spodbuja boljšo koncentracijo in spomin.
  • Družabnost: Krepi socialne stike.
  • Dolgotrajna vitalnost: Ohranja gibljivost in moč.

Glavna področja dejavnosti

  1. Redna telesna dejavnost: Vsaj 150 minut zmerne ali 75 minut intenzivne vadbe na teden.
  2. Rekreacija na prostem: Pohodništvo, tek, kolesarjenje.
  3. Športne dejavnosti: Organizirana vadba v klubih ali univerzitetnih centrih.
  4. Zdrava prehrana: Uravnotežen jedilnik in dovolj hidracije.
  5. Skrb za duševno zdravje: Tehnike sproščanja, kot sta joga in meditacija.
  6. Dovolj počitka: Priporočeno 7–9 ur spanja na noč.
  7. Preventivna skrb za telo: Redni pregledi in preprečevanje poškodb.

Prostovoljstvo

Prostovoljstvo je priložnost za osebno rast, razvoj kompetenc in ustvarjanje neprecenljivih življenjskih izkušenj.

Zakaj je prostovoljstvo pomembno?

  • Solidarnost: Pomoč tistim, ki jo potrebujejo.
  • Osebna rast: Razvijanje empatije in socialnih veščin.
  • Pridobivanje izkušenj: Cenjeno pri iskanju zaposlitve.
  • Skupnost: Gradi mostove med ljudmi in krepi pripadnost.

Možnosti prostovoljstva v Sloveniji

  1. Humanitarne organizacije: Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas, Slovenska filantropija.
  2. Zdravstveno in socialno področje: Delo v bolnišnicah, domovih za starejše.
  3. Izobraževanje in mladinsko delo: Pomoč v šolah, mladinskih centrih.
  4. Kultura in šport: Pomoč na festivalih in športnih prireditvah.
  5. Okolje in trajnost: Čistilne akcije, ekološke iniciative.
  6. Mednarodno prostovoljstvo: Programi Erasmus+ (European Solidarity Corps).

Kako postati prostovoljec?

  • Obiščite portal Prostovoljstvo.org.
  • Obrnite se na Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (ŠOU).
  • Povežite se z mladinskimi centri in društvi v svojem kraju.

Povabilo

Dragi študenti, Slovenija vas potrebuje! Vsaka ura, ki jo namenite pomoči drugim, je seme, iz katerega zraste močnejša skupnost. Postanite del gibanja solidarnosti in skupaj gradimo državo, kjer nihče ne ostane sam.

Sodeluj,
prispevaj,
soustvarjaj.

V Zavodu 365 želimo, da študenti niso le predmet raziskav – ampak njihovi sooblikovalci. Pridruži se nam kot raziskovalec, prostovoljec, idejni vodja ali član iniciative!

Tvoj glas šteje. Tvoja izkušnja pomeni spremembo.